Družinski planinski pohod MO Klopotec Iz Mojstrane do slapa Peričnik, oktober 2018
DRUŽINSKI PLANINSKI POHOD V MOJSTRANO IN DO SLAPU PERIČNIK
V soboto, 13. oktobra 2018 smo se ob 5.30 uri zbrali na avtobusni postaji v Ljutomeru in se odpeljali proti Gorenjski. Med vožnjo smo občudovali pokrajino, ki se je že odela v prelepe jesenske barve. V daljavi smo občudovali naš najvišji vrh Triglav. Najprej smo se ustavili v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, kjer smo si ogledali film o gorskem svetu v Sloveniji, nato pa nas je vodička popeljala skozi zgodovino slovenskega planinstva. Učenci so reševali interaktivne naloge povezane s planinskim znanjem in si na koncu prislužili razglednico z žigi. Muzejska planinska pot je namreč zasnovana, kot lastno doživetje vzpona na goro. Po ogledu muzeja in bivaka, smo si oprtali nahrbtnike in se odpravili proti slapu Peričnik. Med potjo smo se pogovarjali o osnovah gorništva in se naučili deklamacijo o markaciji. Po dobri uri hoje smo prispeli do slapu Peričnik, kjer smo naredili nekaj čudovitih skupinskih fotografij. Naši trebuščki so se že pošteno oglašali, zato smo se še okrepčali z malico. Sledil je povratek proti avtobusu. Veseli, polni novih doživetij smo se pozno popoldan odpeljali proti domu. Srečno in varen korak do naslednjega pohoda.
Načelnica MO Klopotec, Brigita Čeh
Po poti Miška Kranjca – vtisi Ivanke
Vzpon na Svete Višarje in Kamnitega lovca – vtisi Ivanke
Plezalni tabor 2018
Drugi plezalni tabor PD Ljutomer v Vranskem
V nedeljo, 24. junija 2018 smo se plezalci PD Ljutomer odpravili na tri dnevni plezalni tabor. Udeležilo se ga je 10 plezalcev plezalne sekcije PD Ljutomer pod vodstvom plezalnih vaditeljev Jošta Slaviča in Martine Lipič. Skozi vse tri dni so plezalci spoznavali plezanje po različnih naravnih stenah, umetni steni v športni dvorani Vransko, ter se učili novih veščin na področju plezanja, kolektivnega sodelovanja in iger.
Plezalni dan se je začel v nedeljskih jutranjih urah pred hostlom Golobček Vransko, kjer sva otroke pričakala vaditelja plezanja. Napotili smo se proti Čreti, plezališču v naravni skali, kjer smo prvi dan prebili večino časa. Plezali smo različne smeri vse od najlažjih smeri z oceno 3 do ocene 6a, 6b. Večina plezalcev se je z steno spoznala že lansko leto za nekaj novih plezalcev pa je bila to prva izkušnja z naravno steno, zato so bili začetki za nekatere težki. Z vsako novo preplezano smerjo pa je težavnost in strah upadal in proti koncu prvega dne so imeli prav vsi preplezanih kar nekaj plezalnih smeri. Utrujenost je naraščala, zato smo se okoli 14. ure odpravili proti hostlu. Sledilo je nekaj prostega časa namenjenega oddihu in kosilu. Po 16. uri pa smo čas namenili za igre na zunanjem igrišču Vransko, kot so dodgeball, med dvema ognjema in drugim zabavnim igram. Po 19. uri smo imeli druženje in zabavo, ki so jo pripravili plezalci, nato pa je sledil počitek.
V ponedeljek nas je zjutraj presenetil dež, zato smo jutro izkoristili za plezanje na umetni steni v Vranskem. Vstali smo ob 8.00 uri opravili zajtrk, ter se odpravili v športno dvorano Vransko na dve urno plezanje z vmesnimi športnimi igrami. Tudi po tem smo nadaljevali z druženjem ob športnih aktivnostih in kosilu, ki so nam ga pripravili v hostlu. Po kosilu smo si ogledali film Sfinga (plezalno alpinistični film) nato, pa je sledilo popoldansko plezanje na naravni steni v Vranskem. Po plezanju smo ob plezališču zakurili ogenj, ter si sami pripravili večerjo. Po prijetnem druženju je sledil sprehod proti hostlu in počitek.
Tudi v torek se je budilka oglasila okoli 8.00, opravili smo zajtrk in spakirali vse za pot domov. S pomočjo vaditeljev smo prtljago pripeljali ob plezalno steno v Vranskem. Sledilo je plezanje po naravni steni v Vranskem.. Spet so preplezali veliko smeri od ocen 4a do ocen 5c in bolj kot se je bližal prihod staršev, bolj so se nekateri trudili. Veliko jih je ob prihodu staršev želelo pokazati, kaj so se naučili in verjamem, da so bili starši prav tako navdušeni. Do 12. ure smo s plezanjem zaključili s tem pa tudi s taborom, ki smo ga v PD Ljutomer organizirali drugo leto zapored in skoraj zagotovo se naslednje leto spet vidimo.
Jošt Slavič
